Zaradi senčila imam spet lep odnos z mojim očetom

Naj bomo še tako hladni, vsi vemo da so družinske vezi, še kako pomembne v življenju in da je prav, da se med seboj razumemo. Tako sem jaz prav zaradi senčila, ki sem si ga hotela narediti pred hišo, pobotala z mojim očetom. Lahko rečem, da ni bilo potrebno veliko, le ena topla beseda, ki sem se odločila, da jo povem in prav zaradi senčila se je to zgodilo. 

Nekako smo se zaradi neprestane kritike odtujili z mojim očetom, vedno pa sem v srcu vedela, da mi želi dobro, tudi če je bil neznosen in da je človek, ki rad ustvarja, ker še nismo imeli senčila pri hiši, kjer bi lahko poleti uživali za mizo pod senco, sem se odločila, da povprašam za nasvet očeta. Tako sem zjutraj šla na kavo k njemu domov in mirno začela pogovor, seveda je moral vmes kaj neprimernega dodati, ker mu že ego ne dovoli, da bi bil prijazen, potem pa sem začela, da nimamo senčila in da ga bomo spomladi naredili in če ima kakšno idejo. Malo čudno me je pogledal in začel dajati nasvete, seveda so vmes bili tudi njegovi izpadi, a je šlo, ker sem jaz imela trdno voljo in ker sem vedela, da mi ne želi slabo.

Pa sva našla skupni jezik in začela z izbiranjem senčila za nas, spet je dobil tisti njegov nasmešek na obraz, spet se je pogovarjal z lepimi besedami in še danes, vedno ko sedim pod senčilom se spomnim, da je pripomoglo, da smo spet povezani. Ja, zaradi senčila, a smo le, ni važno kaj bo, sedaj smo skupaj in se smejemo, pride pa tudi dan, ko oče posedi za to mizo in še kaj pokomentira glede senčila, vendar me ne gane. Le da še pride k nam in da vidim ta njegov nasmešek, ki mi polepša dan. Oče je le oče in je samo eden. 

Ta vnos je bil objavljen v Senčila z značkami , . Zaznamek za trajno povezavo.