Še danes se spomnim in tudi oče mi pove, kako sem se opiral v najstniških letih, ko me je prosil za pomoč, ali ko me je hotel kaj naučiti, da bi tudi jaz znal polaganje parketa, a sem bil en velik upornik in mi ni mogel prav nič, ko sem se upiral, da mu ne bom pomagal in da jaz ne bom delal tega dela, kot ga dela on, mene polaganje parketa v teh letih ni prav nič zanimalo. Nisem bil tisti sin, ki bi z veseljem bil v delavnici pri očetu, jaz sem šel raje po svoje. Jemal sem tako, da je to njegova služba in da to naj on kar dela, mene pa naj pusti pri miru.
Tako sem odrasel in res šel čisto v druge vode, dobil sem redno zaposlitev in tako dve leti delal samo to. Potem pa sem se poročil in potreboval sem več denarja, saj so se družinski stroški kar povečevali, tako sem en dan stopil do očeta in mu rekel, če bi mu lahko pomagal, ker bi mi dodatni zaslužek od polaganje parketa še kako prav prišel.
Saj veste, da starši vedno radi pomagajo svojemu otroku tako je tudi oče pomagal meni, začel sem hoditi z njim, ko je imel polaganje parketa in tako sem se učil, mu pomagal. Dogovorila sva s za plačilo, želel je samo vedeti, če bom resen, ker potem ni potreboval svojega pomožnega delavca za polaganje parketa in ga je lahko dal stran. Očetu sem tako pomagal dve leti, skoraj vsak teden sva položila kateri parket, ko sva imela več dela, pa je oče celotni zaslužek dal meni.
Danes še kar pomagam svojemu očetu, polaganje parketa me je osvojilo, ne morem več brez tega, če ne grem delat k očetu se mi zdi, kot da doma brez veze zapravljam čas, oče je videl, da polaganje parketa obvladam in vedno bolj mi vse skupaj prepusti, da delam tudi sam.